Repa

Brassica rapa var. rapa

Družina: Križnice, Skupina: Korenovke

”Tradicionalna kmečka hrana, ki nam je pozimi dana.” – L. Rožman

Ogledov: 9.265

Repa je v našem okolju znana zgolj kot jesensko-zimska zelenjava, najpogosteje v obliki kisle repe. Še ne dolgo nazaj je predstavljala nujen del vsake ozimnice tako za ljudi kot tudi za živali. Najpogosteje se seje okroglo ali podolgovato kranjsko strniščno repo, ki je značilne belo rozaste barve. Pridevnik »strniščna« izhaja iz poimenovanja »strnišče« – njiva, na katero se seje žito; ko je požeto, pa se poseje še repa.

Vlogo zimske zelenjave repa ohranja še danes in jo v tem pogledu obravnavamo podobno kot kolerabo. Repa z značilnim, rahlo ostrim okusom sicer vsebuje več vode kot koleraba. Sejemo ju istočasno, konec junija ali v juliju. Jesensko oz. strniščno repo sejemo neposredno ali vzgojimo iz sadik.

Praksa setve sort »solatnih« rep, ki poteka od pomladi do poletja za sprotno uporabo v Sloveniji ni znana. Gre za vzgojo manjših sort repe, ki so kot pridelek na voljo v 30 do 40 dneh, podobno kot pri redkvici. Uživa se jih surove ali pečene, sveže mlade liste pa se dodaja solatam. V tem primeru sta setev in način vzgoje enaka kot pri redkvici.

Repa vzgoja - kdaj in kako sejati

Neposredna setev na gredo

Repo sejemo na gredo z medvrstno razdaljo 30 cm. Na gredi širine 75 cm sejemo v 3 vrste, na gredo širine 100 cm pa v 4 vrste. Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Ker sejemo sredi poletja, izdatno zalijemo celo gredo in dodatno še sadilne jarke z vrtno zalivalko brez razpršilca. Idealno je, da seme pade v vrsti približno na vsakih 10 cm, a pri ročni setvi vedno sejemo bolj na gosto, kar ni nič narobe. Gosto setev lahko redčimo kasneje. Jarke zagrnemo in povrhu ne zalivamo. Vse vrste ali celo površino pohodimo, da semena dobijo stik z zemljo oz. kompostom. Brez skrbi, semen ne bomo poškodovali.

Na koncu grede ne pokrivamo s kopreno, saj jo sejemo poleti. Za boljšo kaljivost lahko uporabimo ploskovno zastirko kot pri poletni setvi korenja.

Vzgoja sadik in presajanje na gredo

Za vzgojo sadik opravimo setev v sredini junija, okoli 20 dni prej kot poteka setev na gredo. Sadike vzgajamo v rastlinjaku ali ob vrtni lopi. Sadike repe vzgajamo brez pikiranja. Sejemo po dve semeni v vlažen substrat v srednje sadilne enote in jih posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, lahko posejane sadilne enote pokrijemo. Odkrijemo takoj, ko opazimo prve kalčke, kar je lahko že v treh dneh. Če vzklijeta obe semeni, ohranimo lepšo rastlino.

Repa kot sadika je pripravljena za presajanje na prosto po 30 dneh, ko ima razvite vsaj 2 do 3 prave liste. V vrsti pripravimo in zalijemo luknje na 10 cm v medvrstni razdalji 30 cm.

Sadilno sosledje

Sejemo jo na gredo, ki ostane prazna za zelenjavo, ki smo jo sejali ali presajali spomladi. Na gredi tako repa sledi za grahom, česnom, rdečo peso, bobom, korenjem ali spomladanskimi kapusnicami.

Nega

Setev ali sadike še najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Konec julija, ko so rastline že večje, celo gredo zastremo s poletno zastirko iz travnega odkosa, listja ali slame, da dodatno zadržujemo vlago. V avgustu in septembru zalivamo le, če imamo daljša obdobja brez dežja. Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno.

Izzivi in nevšečnosti

Najpogostejši škodljivec je bolhač, ki se prehranjuje z listi. V kolikor napad ni prehud, večjega vpliva na razvoj podzemnega dela ta škodljivec nima. Preventivno si lahko pomagamo s prekrivanjem z insektno mrežo. Že izoblikovane pridelke si lahko privošči voluhar.

Pridelek

Prve pridelke pobiramo v septembru. Ob pobiranju dodatno zrahljamo zemljo za gomolje, ki jih bomo še pustili, da dozorijo in bodo namenjeni spravilu. Večje pridelke pobiramo od oktobra do decembra. Če jo dobi zmrzal, ne bo nič narobe, saj zdrži temperaturo do –10 °C.