Repa je v našem okolju znana zgolj kot jesensko-zimska zelenjava, najpogosteje v obliki kisle repe. Še ne dolgo nazaj je predstavljala nujen del vsake ozimnice tako za ljudi kot tudi za živali. Najpogosteje se seje okroglo ali podolgovato kranjsko strniščno repo, ki je značilne belo rozaste barve. Pridevnik »strniščna« izhaja iz poimenovanja »strnišče« – njiva, na katero se seje žito; ko je požeto, pa se poseje še repa.

Vlogo zimske zelenjave repa ohranja še danes in jo v tem pogledu obravnavamo podobno kot kolerabo. Repa z značilnim, rahlo ostrim okusom sicer vsebuje več vode kot koleraba. Sejemo ju istočasno, konec junija ali v juliju. Jesensko oz. strniščno repo sejemo neposredno ali vzgojimo iz sadik. Setev, priprava sadik, presajanje, nega in pobiranje so enaki kot pri kolerabi, le sadilna razdalja je pri repi gostejša, pri skladiščenju pa imamo poleg načina shranjevanja svežega pridelka v kleti ali vlažni mivki še možnost kisanja.

Praksa setve sort »solatnih« rep, ki poteka od pomladi do poletja za sprotno uporabo v Sloveniji ni znana. Gre za vzgojo manjših sort repe, ki so kot pridelek na voljo v 30 do 40 dneh, podobno kot pri redkvici. Uživa se jih surove ali pečene, sveže mlade liste pa se dodaja solatam. V tem primeru sta setev in način vzgoje enaka kot pri redkvici.