Sladki krompir

Ipomoea batatas

Družina: Slakovke Skupina: Gomoljnice

”Pravijo mu tudi sladki batata, a z navadnim krompirjem nista brata.” – L. Rožman

Vedno bolj priljubljeni gomolji sladkastega okusa počasi postajajo prisotni tudi na vrtovih po Sloveniji. Kljub njegovemu imenu ne gre za vrsto krompirja. Izvorno prihaja iz toplejših ekvatorskih krajev in je botanična sorodnica slaka. Sladki krompir oziroma batato gojimo in shranjujemo povsem drugače kot navadni krompir.

Sorte sladkega krompirja se med seboj ločijo po barvi gomoljev, najbolj pogosti so oranžni. Vzgoja sladkega krompirja iz semena v naših klimatskih razmerah ni možna, saj podnebje ni dovolj toplo za celoten rastni cikel. Ker ima dolgo rastno dobo, ga sadimo zgolj enkrat in zelo pozno presajamo na prosto, ko so nočne temperature višje od 10 °C. Njegovo vzgojo začnemo s sadikami, ki jih v notranjih prostorih vzgojimo iz gomoljev. Gre torej za vegetativni način razmnoževanja, kjer sadike vzgojimo iz poganjkov, ki izraščajo iz gomolja.

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Sladki krompir vzgoja - kdaj in kako vzgojiti sadike

Ko začnemo z vzgojo sladkega krompirja prvič (najenostavneje), kupimo sadike ali pa si vzgojimo sadike iz gomoljev. Kupimo ekološke gomolje, ki zaradi potreb skladiščenja niso bili tretirani proti brstenju. Če že imamo svoj pridelek (ali ga dobimo od drugih vrtnarjev), uporabimo lastne gomolje pretekle sezone, ki so se najbolje skladiščili. V obeh primerih izberemo čvrste, nepoškodovane primerke. Iz enega gomolja dobimo med 5 do 10 poganjkov (sadik). Vzgoja poteka na svetlem mestu s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 10 °C.

Konec marca ali v začetku aprila izbrane gomolje do polovice namočimo v vodo, tako da po sredini nabodemo najmanj 3 zobotrebce in ostane polovica gomolja izven kozarca, polovica pa v kozarcu. Ni pomembno, kako jih obrnemo. Na njih bomo v dveh tednih opazili brste vijoličnih barv. V roku 30 dni se bodo razvili v posamezne zelene poganjke, ki na pogled spominjajo na slak. Ko poganjki zrastejo 5 do 10 cm v višino, jih ločimo od gomolja. Poganjek primemo tik nad mestom, kjer izrašča iz gomolja, in ga odtrgamo. Navadno se ob tem odtrga tudi manjši del gomolja okoli baze poganjka, kar ni nič narobe. Poganjke potaknemo vsakega v svojo srednjo sadilno enoto, kjer naprej raste v substratu. Ta naj bo na začetku dobro navlažen, da spodbudimo razvoj koreninskega dela pri potaknjencih.

Vsak poganjek mora razviti svoje koreninski sistem.

Matičnih gomoljev ne zavržemo, saj vseh poganjkov ne razvije enako hitro in bodo nekateri manjši rastli še naprej. Zanimivo pri kaljenju gomoljev je, da ko odstranimo še zadnji poganjek, je (matični) gomolj še vedno primeren za uživanje, saj ni spremenil niti svojega okusa niti teksture.

Sadike rastejo in razvijajo svoj koreninski sistem ves maj. Utrjujemo jih skupaj s plodovkami, a jih na prosto presadimo kasneje. Če imamo vrtni rastlinjak, jih imamo brez težav v njem od sredine maja. Le v primeru nočnih temperatur pod 5 °C jih čez noč iz rastlinjaka raje prestavimo v notranje prostore. Ker gre za izrazito poletno rastlino, jo na prosto presadimo, ko so nočne temperature že višje od 10 °C. Na prosto jih presajamo konec maja ali še bolje v začetku junija.

Priprava vrtne grede

Sladki krompir lepe debele gomolje razvije v rahlih globokih tleh. V zbitih bodo njegovi gomolji tanki in ukrivljeni. Zato mu pripravimo posebno gredo, kjer bo čim bolj debelil svoje gomolje. Kombiniramo lahko z mivko v spodnjih plasteh in kompostno zastirko na vrhu. Višina takšne grede naj bo najmanj 20 cm. Ker pa je sladki krompir hrana tudi voluharju, je bolje, da že pri pripravi grede razmišljamo o preventivi. Za zaščito pridelka je idealna kovinska mreža na dnu takšne grede. V tem primeru naj bo greda visoka najmanj 30 cm.

Greben po sredini dvignjene grede in presajene sadike sladkega krompirja.

Na Vrtu Obilja gredo za sladki krompir pripraviva tako, da dvignjeno gredo, ki že ima na dnu mrežo proti talnim škodljivcem, povišava s sredinskim grebenom (kompostno zastirko po sredini oblikujeva v greben, ki je višji od lesenega roba dvignjene grede). Enako narediva tudi tam, kjer raste pastinak.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Sadike sladkega krompirja presadimo na prosto konec maja ali v začetku junija, ko so rastline visoke najmanj 20 cm. Potrebuje namreč tople dni in noči. Na gredo jih sadimo v eno vrsto (po sredini). Skupaj z vrtnimi potmi tako na 75 cm široki gredi pridobimo 120 cm medvrstne razdalje, na širši, 100 cm široki gredi, pa 150 cm. V vrsti si rastline sledijo na vsakih 30 cm. S takšno razdaljo poskrbimo, da ima za svojo razrast dovolj prostora, saj se z nadzemnim delom bujno razširi. V sredini grede pa imajo korenine prostor za debeljenje.

Površino ob sadikah (levo in desno od vrste) takoj zastremo s kartonom ali papirjem, lahko tudi z agrotekstilom. S tem v tleh zadržujemo vlago, nimamo težav s pletjem ter preprečimo, da bi se rastlina ukoreninjala iz nadzemnega dela. S tem bodo gomolji pri glavnih koreninah debelejši. Preden gredo slak prerase, moramo ploskovno zastirko dobro obtežiti, da nam je ne odpihne. Nato zastirko s svojo maso obteži rastlina sama. Če ploskovne zastirke ne uporabimo, ukoreninjanje preprečimo tako, da plazeče poganjke enkrat tedensko privzdigujemo in nato položimo nazaj na gredo.

Sadilno sosledje

Sladki krompir navadno gojimo samostojno, saj se nadzemni deli plazijo po tleh ter prerastejo celo gredo (in še vrtne poti). Imamo pa na isti gredi možnost izkoristiti rast nad sladkim krompirjem, v višino. Zato se ujame s paradižnikom, ki ga v tem primeru posadimo v še večji razdalji, da je dovolj svetlobe tudi za sladki krompir.

Nega

Po presaditvi sadik na prosto jih zalivamo teden dni, dokler se dobro ne ukoreninijo. Nato zalivamo po potrebi, pogosteje le v res sušnem poletju. Vse do pobiranja imamo z rastlino zelo malo dela, še posebej, če smo gredo zastrli. Zgolj ob mestu, kjer rastlina izrašča iz tal, redno odstranjujemo morebiten plevel. V avgustu rastline že dosežejo vrtne poti. Če nas to ovira pri delu, s škarjami prikrajšamo posamezne poganjke ali pa jih usmerimo nazaj na gredo.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Sladki gomolji teknejo voluharju, prav tako luknje v gomolje naredijo bramorji. Del zaščite na gredi nam predstavlja gosta kovinska mreža, ki je pritrjena na dno njenega okvirja. Takšna mreža bramorja zagotovo ustavi, a voluhar v redkih primerih tudi spleza preko okvirja v gredo.

V skrajnem primeru mu onemogočimo dostop do sladkega krompirja tako, da na gredi postavimo vrtne loke, preko katerih napnemo protitočno mrežo. Po celem robu mrežo obtežimo, da ni prehoda. Skupaj z mrežo na dnu dvignjene grede sladki krompir raste kot v nekakšnem dobro varovanem zaporu, a tako preverjeno zaščitimo pridelek. Ker sladkega krompirja vmes ne nabiramo, s sprotnim odpiranjem protitočne mreže nimamo dela. Ko je čas za pobiranje pridelka, mrežo in vrtne loke umaknemo.

Pridelek

Sladki krompir je na gredi celo poletje, da dobi kar največ toplote in časa za razvoj gomoljev. Le-te z grede poberemo jeseni pred prvo zmrzaljo. V našem okolju je čas za spravilo pridelka konec septembra, lahko pa se zaradi tople jeseni prestavi v november. Najprej potrgamo in odstranimo vse zelene poganjke, nato previdno izkopljemo gomolje. Iščemo jih in iz tal izvlečemo z rokami. Večinoma so v bližini sredine grede, kot smo posadili sadike.

Skladiščenje

Sladki krompir ni krompir, zato ga skladiščimo drugače. Gomolje pri pobiranju zložimo v zabojčke, ki jih prekrijemo z vlažno krpo in za 14 dni shranimo na toplo v prostor s temperaturo 20 °C ali več. Za ta namen so odlične kurilnice. V tem času skrbimo za vlažnost krp. S tem ustvarimo pogoje za celjenje morebitnih površinskih ranic ter pretvorbo škroba v sladkor. Gre za proces slajenja.

Po tem obdobju pridelek sladkega krompirja shranimo v hladnejši prostor s temperaturo med 13 in 16 °C in vlažnostjo okoli 70 %. Shranjevanje v klasičnih kleteh ni priporočljivo, saj bodo gomolji zaradi prevelike vlage ter prenizke temperature mehki in bodo kmalu zgnili. Skladiščeni na tak način počakajo vse do maja, ko jih uporabimo tudi za pripravo lastnih sadik.