Melona

Cucumis melo

Družina: Bučevke, Skupina: Plodovke

”Ni pomembno samo, da je lepa, okrogla in debela. Vonj je tisti, ki nakaže, da je zrela.” – L. Rožman

Ogledov: 9.385

Pri njej uberemo enak način vzgoje kot pri lubenici. Melona je prav tako poletna plodovka, ki jo na prostem vzgajamo tako, da se plazi po tleh (agrotekstilu), kjer ji je topleje. Pri vertikalni vzgoji zaseda manj prostora in jo lahko vključimo v rastlinjak. Obvezno jo moramo vzgajati iz sadik, saj ima dolgo rastno dobo in zahteva toploto. Pri vzgoji sadik je enako zahtevna kot lubenica. Plodovi so manjši od lubenic ter začno dozorevati prej, in sicer že konec julija. Obstaja več sort različnih barv in tudi okusov, vse pa vzgajamo na enak način. Zrelo melono lažje prepoznamo, saj je mehka na otip in z značilnim vonjem po meloni, ki ga vonjamo skozi lupino.

Sejemo jo enkrat letno. Vzgoja melone v celinskem delu Slovenije zahteva malo več pozornosti, saj gre že od kalitve semen naprej za zelo toploljubno rastlino. Direktna setev bi sicer bila uspešna, vendar po vsej verjetnosti rastlina ne bi imela dovolj časa, da bi plodovi dozoreli. Že pri vzgoji sadik potrebuje do 5 °C višji temperaturni režim kot vse ostale vrste zelenjave. To ji tudi težje omogočimo. Ker je na vrt ne sadimo v večjem številu, je med vrtnarji pogosta (in razumljiva) praksa, da sadike lubenice preprosto kupijo.

Melona vzgoja - kdaj in kako sejati

V posamezno srednjo sadilno enoto v začetku aprila posejemo eno seme 2 cm globoko. Kalimo pri okoli 30 °C, najbolje v bližini radiatorja. Melon ne pikiramo. Lonček pokrijemo, da vzdržujemo enakomerno vlažnost. V roku petih dni že kali in takrat sadiko prestavimo na svetlo mesto s temperaturo okoli 25 °C.

Ko se klična lista odpreta, je že čas za presajanje v veliko sadilno enoto, kar je približno v roku 14 dni od setve. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri presajanju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Semena sejemo tudi neposredno v veliko sadilno enoto in tako »preskočimo« presajanje iz srednje v veliko sadilno enoto. Sadikam lubenic z veliko sadilno enoto zagotovimo veliko kakovostnega substrata, substratni mešanici dodamo tudi do 20 % vermikomposta.

Sadike na toplem in svetlem ohranjamo čim dlje. Šele v sredini maja, ko se temperature ne spuščajo pod 10 °C, jih začnemo utrjevati v rastlinjaku ali na prostem. Sadike, kot vse ostale, ki jih vzgajamo istočasno, redno zalivamo na vsak drugi dan. Od setve do presajanja na gredo potrebuje vsaj 50 dni, kar je veliko dlje od bučk, buč in kumar. Želimo si tudi večjo sadiko z vsaj tremi pravimi listi.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Sadika melone je pripravljena na presajanje v 50 do 60 dneh po setvi oz. takrat, ko ima izoblikovane vsaj tri prave liste. Razen tega, da melone na prosto presajamo konec maja ali v začetku junija, je na prostem priprava grede in nega enaka kot za buče. Nočemo, da jih ujamejo hlade noči s temperaturami pod 10 °C. Lubenice obvezno potrebujejo najbolj sončno mesto na vrtu.

Sadika melone pripravljana na presajanje.

Ena rastlina potrebuje 4 m² prostora, a ni nobene potrebe po pripravi vrtnih tal za to celotno površino, po kateri se bodo razraščale. Pripravimo jim posebno, manjšo gredo površine 0,5 m², iz katere razraščata največ dve rastlini. Najenostavneje to naredimo s kompostom, ki ga natrosimo 10 cm na debelo, za kar ga potrebujemo približno 1 samokolnico. Lahko pa jih zgolj posadimo na rob kakšne grede, da se razraščajo iz nje. Sadilno luknjo izdatno zalijemo. Če jih sadimo v golo zemljo (brez komposta), jih ne sadimo globlje, saj če zemlja po vrhu zaskorji, lahko poškoduje krhko steblo. Razraščajo in plazijo se po ploskovni zastirki – organski (papir ali karton) ali anorganski (agrotekstil), ki je položena neposredno na travnato ali vrtno površino.

Najbolje se obnese agrotekstil, ki se zaradi svoje temne barve (rjava ali črna) poleti segreje in dodatno oddaja toploto rastoči meloni še od tal. Rastni vršiček je vedno malce v zraku, tako da ga ne more prežgati.

Sadilno sosledje

Zaradi podobnega načina vzgoje jih sadimo ob bok bučam in lubenicam. Zraven ne sadimo nobenih drugih rastlin, da ne bi senčile listov.

Nega

Po presaditvi sadik na prosto jih redno zalivamo vsak drugi dan najmanj teden dni. Med mladimi sadikami redno odstranjujemo plevel, dokler rastlina gosto ne preraste površine. Med rastjo vitice usmerjamo na ploskovno zastirko, ki jo razgrnemo takoj v celoti, ali pa to počnemo postopoma, medtem ko raste. Proste robove agrotekstila (ki jih melona še ne preraste) sproti obtežimo s kamni ali opeko. Črni agrotekstil se na soncu segreje, kar meloni izjemno prija.

Če meloni med rastjo zmanjka prostora, vitice usmerimo nazaj ali pa raztegnemo še dodano ploskovno zastirko. Če raste po zelenici, oteži košnjo. Ko poleti več kot mesec dni ne kosimo zelenice, nam ta preraste lubenico in jo senči. Plodovi so na agrotekstilu čisti in enakomerno zorijo. Pod tako veliko ploskovno zastirko se zadržuje tudi vlaga, ki je ključna za lep pridelek. Korenine melone se razvejajo pod agrotekstilom, zato je tudi ob največjem vročinskem valu prisotne dovolj vlage za rast rastline in razvoj plodov.

Izzivi in nevšečnosti

Ne zavežejo se vsi ženski cvetovi, saj rastlina sama uravnava število plodov, ki jih je lahko med 3 do 10. Najpogostejši problem je pepelasta plesen, ki napade in pobeli liste. Navadno gre za začasno stanje, ki je odvisno predvsem od vremena. Razvoj te bolezni namreč spodbuja vroče in vlažno okolje. Pogoste so zgolj mile oblike plesni, ki se popravijo ob izboljšanju vremena in za rastline niso uničujoče.

Pridelek

Melone v celinskem delu Slovenije na prostem pobiramo od konca julija. Zrelo melono lažje prepoznamo kot zrelo lubenico, saj je mehka na otip in z značilnim vonjem po meloni, ki ga vonjamo skozi lupino.