Melone
Cucumis melo
Plodovka, ki obožuje toploto in z organsko snovjo res obilno zastrta tla. Je vzpenjavka, lahko jo tudi pustimo, da se plazi po tleh. Polna vode in nežnega okusa, melona vsebuje veliko karotenoidnih snovi. Te nas varujejo pred vplivi sončnih žarkov na kožo.
Družina: Bučevke (Cucurbitaceae)
Sorodne rastline: kumare, bučke, buče, lubenice
Mešani posevki
Zaradi velike površine, ki jo z razraščanjem melona zaseda tekom sezone, jo kombiniramo z visokimi vrtninami, kot je sladka koruza, sončnice ...
Bolezni in škodljivci
Najpogostejši problem je pepelasta plesen, ki napade in pobeli liste melon. Navadno gre za začasno stanje, ki je odvisno predvsem od vremena. Vroče in vlažno okolje namreč spodbuja razvoj te bolezni. Mile oblike plesni se popravijo ob izboljšanju vremena.
Nega
Po presaditvi sadik na prosto, jih dobro zalijemo. Nato redno, vsak dan, zalivamo teden dni, dokler se ne ukorenini dobro. Pri zalivanju vedno pazimo, da ne omočimo listov. S tem jo varujemo pred pojavom pepelaste plesni. Med mladimi sadikami redno odstranjujemo pleveli, dokler sama rastlina ne preraste in prekrije tal. Rastlino negujemo na dan za plod.
Pridelek
Melone pobiramo od konca julija pa vse tja do septembra, ko cel plod postane rumen, na otip je mehkejši in ko se ob premiku/preverjanju zrelosti sam odtrga od glavnega stebla. Sušenje najbližje vitice ob steblu je prvi znak za dozorevanje plodov.
Skladiščenje
Takoj po obiranju plod shranimo na hladno, da se sadež najprej ohladi. Za dodatno osvežitev v poletju, shranjena v hladilniku počaka teden dni.
O melonah
Vzgoja sadik na toplem ni težka, a kasneje potrebuje v naši klimi nekaj več dela in ustvarjanja idealnih pogojev. Melonam pripraviva posebno črno tkanino, po kateri se plazijo, da v našem celinskem delu Slovenije ujame čim več toplote. Nikoli ne pričakujeva velikega števila plodov. Vsaj nekaj, a tiste zrele in okusne.
