Grah

Pisum sativum
Najzgodnejša stročnica, ki za dobro uspevanje potrebuje dolge, hladne noči in vlažna tla. Uporabni so njegovi vršički, mlada zrna in zrela zrna za spravilo. Ločimo nizek in visok grah. Nizek ne potrebuje opore, a ima manj pridelka. Visok pa potrebuje oporo in daje večji pridelek.

Grah vzgoja - kdaj in kako sejati

Grah sejemo direktno na grede v marcu ali najkasneje v prvi polovici aprila. Isti čas, ko sejemo grah na gredo, nekaj semen posadimo v sadilne lončke, da vzgojimo sadike. Sadike vzgajamo zunaj (ne v notranjih prostorih), da imajo enake pogoje, kot na gredo posejane rastline. Sadilni lončki ali sadilne celice naj bodo dovolj velike! Na gredo jih presadimo konec marca in sicer na prazna mesta, kjer bob ni uspešno kalil. Tako dosežemo 100% zasedenost grede, brez praznih prostorov. Pred setvijo lahko grah namakamo 4 ure za uspešnejšo kalitev.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Sejemo v vrste, ki so med sabo oddaljene 30 do 40 cm. Posamezna semena graha naj bodo med sabo oddaljena 5 do 10 cm. Višje sorte graha potrebujejo močnejšo oporo in jih ne sadimo v več kot 3 vrste, zaradi medsebojnega senčenja.

Mešani posevki

Grah na gredah bogati tla z dušikom. Tako se na vrtu ujame kar z večino zelenjadnic. Posebej dobro dopolnjuje grede s kapusnicami, špinačo, solato ... Ker je visoka rastlina, najbolje uspeva na gredi sama, da drugih rastlin ne senči.

Bolezni in škodljivci

Semena graha posajena direktno na vrt teknejo bramorju. Na listih se lahko pojavijo črne uši. Med boleznimi je grahu nevarna pepelasta plesen, ki pa se pogosteje pojavi v poletnih dneh. Bolj zgodaj kot sejemo grah, manj težav bomo imeli.

Nega

Presajene sadike graha vedno dobro zalijemo, nato postopoma zalivamo čim manj, da se globoko ukoreninijo. Visokim sortam graha postavimo oporo za vzpenjanje iz vejic ali namenske mreže za vrtnine. Redno okopavamo in odstranjujemo plevel. V kompostni zastirki se počuti dobro, saj potrebuje vlažna tla. Prav tako lahko zastremo kasneje s poletno zastirko. Ko poberemo zadnji pridelek, rastline porežemo in ne pulimo iz gred, da korenine ostanejo v tleh. Zeleni deli so z dušikom bogata organsko masa, ki jo skompostiramo.

Pridelek

Grah pobiramo od konca maja do julija. Nabirati lahko začnemo že mlade stroke, izjemnega okusa so zrna mladega graha, ki jih pojemo kar surove. Zrel grah pobiramo od sredine junija naprej. S postopnim pobiranjem imamo grah na voljo konstantno do 2 mesecev.

Grah, kateremu bo ščipali vršičke za popestritev solat, tudi pobiramo nekje mesec dni. Takšen grah ne da toliko pridelka v obliki strokov in zrn, so pa mladi vršički na voljo za uživanje veliko prej.

Mladi grahovi vršički
Mladi grahovi vršički

Skladiščenje

Sveže mladi grah je najbolje uporabiti čimbolj sproti. Nabran na dan za cvet počaka na hladnem teden dni. Za daljše shranjevanje, pa so seveda primerna grahova zrna, ki se odlično shranijo, če jih ''zružimo'' in zamrznemo.

Vzgoja GRAH
Januar 
Februar 
MarecSETEV
AprilSETEV/RAST
MajPRIDELEK
JunijPRIDELEK
JulijPRIDELEK
Avgust 
September 
Oktober 
November 
December 
Te zanimajo točni datumi za setev v letošnji sezoni?
Tjaša Štruc

O grahu

Grah je zelo enostavna vrtnina, ki me po okusu sicer ni preveč navduševala ... Dokler nisem poskusila surov mladi grah. Svež, sočen in okusen. Kolikor ga ne pojem surovega, ga največkrat vključim v zelenjavne rižote.

Vzgoja
Skladiščenje
Okus

Mladi stroki graha
Mladi stroki graha