Hren

Armoracia rusticana

Družina: Križnice Skupina: Trajnice

”V ospredje se prebije ob veliki noči, takrat najraje na strgalnik skoči.” – L. Rožman

Ogledov: 8.780

Pikantna trajnica, tradicionalno prisotna že na vrtovih naših babic. Hren je izredno nezahteven za vzgojo, če smo zadovoljni s pridelkom nepopolnih oblik. Za lepe, debele in gladke korenine je potrebnega več dela. V tem primeru ga pridelujemo kot enoletnico, kar je praksa pri profesionalni pridelavi za prodajo.

Hren vzgajamo s presajanjem stranskih korenik iz matične korenike. Stranska korenika se v enem letu odebeli in postane matična korenika, ki se naprej širi s stranskimi korenikami, zato dobro premislimo, kje mu bomo namenili prostor.

Hren vzgoja

Kdaj in kako saditi ter sadilna razdalja

Ker korenike hrena težko dobimo v vrtnarijah, ga najpogosteje presajamo z vrtov prijateljev ali družine. Čas za presajanje korenin je v marcu. Posadimo male stranske korenine premera 3 cm in dolžine okoli 30 cm. Na izbranem mestu izkopljemo 10 cm globoko jamico, jo zalijemo, potaknemo korenino in zagrnemo.

Korenine ne sadimo navpično, ampak jo vodoravno položimo v izkopano jamico. Površino zastremo z nekaj centimetri komposta. Eni rastlini namenimo 60 x 60 cm prostora. Ker ga na vrtu ne sadimo v velikem številu, le eno ali dve rastlini, sadilna razdalja opisuje razdaljo do drugih rastlin.

Sadilno sosledje

Hren je trajnica, zato navadno na vrtu zaseda mesto na robu grede. Lepo se kombinira z drugimi trajnicami, kot so npr. jagode, šparglji, rabarbara ter trajnimi začimbami in zelišči.

Nega

Posajene korenike ob suhem vremenu zalivamo teden dni. Kasneje ni potrebe, saj so spomladi tla dovolj vlažna, da se ukorenini. Med sadikami redno odstranjujemo plevel. Najenostavnejša domača vzgoja na vrtu pomeni, da hren posadimo na vrt in ga imamo dobesedno za vedno. Tudi ko nanj popolnoma pozabimo, ni veliko možnosti, da bi propadel. Brez težav prezimi. Hren zato ne potrebuje nobene posebne nege.

Ker grah raste (in se globoko ukorenini) v zgodnjem pomladanskem času, posebnega režima zalivanja nima, saj so navadno vrtna tla in kompostna zastirka v tem delu leta dovolj vlažna. Zgolj v primeru zelo sušne pomladi (1 mesec brez dežja) izdatno zalijemo celo gredo.

Izzivi in nevšečnosti

Pri hrenu navadno ni težav z boleznimi. Celo voluharja odganja.

Pridelek

Vedno novi koreninski poganjki se debelijo in iz njih začne izraščati nadzemni del rastline. Tako se rastlina vegetativno razmnožuje. Mi uživamo te korenine in hkrati z nabiranjem zaustavljamo nenadzorovano širjenje hrena.

Prvi pridelek nabiramo že čez pol leta po presaditvi korenike. Korenine hrena lahko izkopljemo jeseni in ga shranimo kot korenje. Tako nam je na voljo celo zimo. Najenostavneje je, da ga pozimi pustimo v zemlji in ga izkopljemo, ko ga potrebujemo. Najpogosteje je to v aprilu, v času velike noči.