Namesto tvorjenja tipične čebulice por liste zvije v dolg stolpec. Zaradi tega tudi po vrtnarskem koledarju por negujemo na dan za list in ne za korenino. Listi so zaradi odsotnosti sonca v več plasteh beli in pri vzgoji stremimo k čim daljšemu obeljenemu delu. Por vzgajamo iz sadik in ga sejemo v dveh različnih obdobjih. …
Izjemno priljubljena zimska zelenjava, ki jo sejemo zgolj enkrat, saj jo vzgajamo predvsem za zimski in zgodnje spomladanski pridelek. Listnati ohrovt namreč odlično prenaša mraz. Najpogosteje gojimo velike rastline, ki jim lahko več kot pol leta sproti pobiramo večje spodnje liste, ki so razviti že konec poletja, okusnejši pa postanejo po jesenskem mrazu in pozimi. …
Sladkih brstov, tako kot katere koli druge zimske zelenjave, ni nikoli preveč, zato mu namenimo dovolj prostora na vrtu. Brstični ohrovt istočasno z listnatim ohrovtom. Pridelek so mali brsti, ki rastejo nad listnimi stebli in so videti kot mini zelje. To je dokaj nezahtevna zelenjava, ki pozimi ne potrebuje zaščite pred mrazom, saj je prilagojena …
Buče so ena izmed vrst zelenjave, ki glede na malo vloženega dela dajo ogromno pridelka. Gojimo jih zaradi plodov, lahko pa tudi zaradi semen. Potrebujejo vlažna tla z veliko organskega materiala ter sončno mesto. Zaradi velike potrebe po prostoru in ker gre za jesensko zelenjavo, ki se dolgo skladišči, buč nikakor ni smiselno vzgajati v …
Sladka plodovka poletja, ki potrebuje vlažna tla z veliko organskega materiala in še več sončnih dni in ter toplote. V celinskem podnebju Slovenije lubenica najbolje uspeva tako, da se plazi po tleh in se razraste na široki površini, kjer ji je tudi topleje, kot če bi rastla v višino ob opori. Raste podobno kot buče. …
Pri njej uberemo enak način vzgoje kot pri lubenici. Melona je prav tako poletna plodovka, ki jo na prostem vzgajamo tako, da se plazi po tleh (agrotekstilu), kjer ji je topleje. Pri vertikalni vzgoji zaseda manj prostora in jo lahko vključimo v rastlinjak. Obvezno jo moramo vzgajati iz sadik, saj ima dolgo rastno dobo in …
Rdeča pesa na vrtu naj ne bo namenjena le vzgoji velikih gomoljev za jesensko spravilo pridelka. Mlade rastline so veliko bolj priročne za uporabo, saj jih uporabimo prej in postopoma. Za uživanje uporabljamo vse dele rastline: liste, stebla in odebeljeno korenino, ki je glavni pridelek. Obstajajo tudi druge barvne variacije pese – rumena, roza, bela, …
Najpogosteje gojimo okroglo belo in rdeče zelje, čeprav so pogoste tudi špičaste sorte. Zgodnji posevek prinaša mlade glavice za okusne zeljne solate v poletnih dneh. Zelje, ki ga sejemo v maju, pa je bolj namenjeno spravilu in kisanju. Praviloma raste na prostem, a zimski pridelek vzgojimo s pozno setvijo v rastlinjak. Tako kot ostale kapusnice, …
