Tipična solatnica naših vrtov za jesen in zimo. Gre za izjemno široko uporabno rastlino z dolgo tradicijo na našem prostoru, kar prepoznamo po številnih sortah za različne namene. Divja izvorna rastlina je potrošnik ali divja cikorija (Cichorium intybus), ki raste prosto v naravi. Gojene radiče ločimo glede na uporabnost posameznega dela rastline, in sicer na …
Solatnica, ki je botanično najbližje radiču. Raste v obliki bolj ali manj kompaktne rozete. V jesenskem in zimskem času nadomesti mehke poletne solate. V rastlinjakih ter pod vrtnimi loki s kopreno ali folijo jo vzgajamo vso zimo, saj nekatere sorte prenesejo nizke temperature. Poznamo dva tipa endivije, navadno endivijo (Cichorium endivia var. latifolia) in kodrolistno endivijo (Cichorium …
Sladke in pekoče feferone vzgajamo na popolnoma enak način kot papriko. Ker pekoči feferoni cvetijo isti čas kot sladki feferoni in paprika, jih na vrtu sadimo narazen. Čeprav so samooprašni, lahko žuželke ob gosti zasaditvi vseeno oprašijo druge cvetove. Ker je pekoče seme, se pri oprašitvi že prenese lastnost opraševalca (pekočega feferona) na nepekoče feferone …
Glavnati ohrovt svoj čar pridobi predvsem pozimi. Nagubani zviti listi tvorijo glavo z več zračnimi prostori, kar omogoča, da zmrznjena voda ne poškoduje rastline. Odlično uspeva na prostem, čez zimo pa mu lahko vseeno namenimo prostor v rastlinjaku. Razvite glavice so manj kompaktne in lažje. Na mrazu preživi, njegov okus pa se ob prvi zmrzali …
Grah je vrtna stročnica, ki uspeva v hladnih dneh in vlažnih tleh. Uporabni so njegovi zeleni vršički, stroki, mlada surova zrna in zrela zrna za spravilo. Poznamo nizki in visoki grah, ki se sortno ločita po velikosti rasti. Najnižje sorte z več viticami poznamo tudi kot krmni grah za živali, ki je ravno tako užiten …
Aromatična korenovka čudovite bele barve, ki je bila v naših krajih nekoč zelo pogosta. Za uspeh je ključno, da sejemo sveže seme, saj že po enem letu začne kaljivost upadati. Pastinak sejemo enkrat in prostor na vrtu zaseda od pomladi do jeseni. Tvori enega najdaljših korenov izmed vseh korenovk, saj debel koren lahko v dolžino …
Gomoljna zelena za razliko od stebelne zelene v tleh razvije močneje odebeljen koren v obliki krogle, zato ga imenujemo kar gomolj. Sejemo jo zgolj enkrat, in sicer zgodaj spomladi. Neposredne setve na gredo ne opravljamo, ker zelo dolgo kali in kot majhna rastlina predolgo zaseda prostor. Ker za razvoj gomoljev potrebuje vsaj 4 mesece, ki …
Stebelna zelena (Apium graveolens var. dulce), poimenovana tudi belušna zelena se goji za uživanje mesnatih sočnih stebel, lahko pa uživamo tudi njene liste. Poznamo še listnato zeleno (Apium graveolens var. secalinum), ki jo gojimo kot začimbnico. Zelo pogosta je tudi gomoljna zelena (Apium graveolens var. rapaceum), pri kateri je glavni pridelek odebeljena korenina okrogle oblike. …
