Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Kumare vzgoja - kdaj in kako sejati

Sadike vzgajamo kar v rastlinjaku ali v zunanjem zaščitnem prostoru (kjer ostale sadike utrjujemo) z dovolj naravne svetlobe. Vzgoja sadik kumar se sklada s časovnico utrjevanja sadik paradižnika, paprik, feferonov in jajčevcev. Kot sadike naj rastejo v okolju s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C, kar mlade kumare še uspešno prenesejo. Pri nižjih temperaturah jih prestavimo na toplo ali pa čez noč dogrevamo. Za vzgojo v rastlinjaku, kjer jih vzgajamo zaradi zgodnejšega pridelka, sejemo in presajamo 20 dni prej. Ker torej semena sejemo že na začetku aprila, jih moramo vzgajati v notranjih (ogrevanih) prostorih.

V posamezne srednje sadilne enote z vlažnim substratom posejemo eno seme 2 cm globoko konec aprila. Kumar ne pikiramo. Če jih vzgajamo v srednjih plastičnih posodah, te s substratom pri setvi napolnimo samo do polovice. Ko sadika raste, substrat postopoma dodajamo, dokler ga ne napolnimo do vrha. Pogosto imajo sadike kumar dolgo steblo in s tem ga utrdimo.

Ker uspešno kalijo v temi, sadilne enote pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v treh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto. Ko se klična lista odpreta, je že čas za presajanje v veliko sadilno enoto, to je v roku od 7 do 10 dni od setve. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri presajanju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Kumara raste zelo hitro, zato lahko semena sejemo tudi v veliko sadilno enoto (preskočimo srednjo). Sadike zalivamo redno vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno.

Kumare sicer lahko sadimo tudi kasneje ali v presledkih, kar pa ni smiselno, saj večinoma prve rastline dajejo pridelek vse do septembra.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Sadike so pripravljene za presajanje 20 do 25 dni po setvi. Presajanje sadik v rastlinjak poteka torej okoli 20 dni prej, konec aprila ali v začetku maja. Na prosto jih presadimo v sredini maja. Sadilna razdalja pa je odvisna predvsem od načina vzgoje.

Če jih razpeljemo po tleh, potrebuje ena rastlina prostor velikosti 1 m², torej jih na gredi sadimo v eno vrsto, s 100 cm razmaka v sami vrsti. To je bolj primerno za sorte (delikatesnih) kumar, ki jih uporabljamo za vlaganje in jih pogosteje vzgajamo na njivi. Zaradi boljšega izkoristka in čistih plodov solatne kumare gojimo vertikalno. Ker so na vrtovih pogoste solatne kumare, se bomo osredotočili na vzgojo ob opori. Na gredi širine 100 cm je skrajna možnost zasaditve, da jih posadimo v dve vrsti in vsaki vrsti posebej postavimo oporo iz plastičnih mrež za kumare (ali grah).

Odlično uspevajo v gredi, zastrti s kompostom. Če kumare gojimo na golih tleh, je najmanj, kar lahko naredimo, da vsaki sadiki posebej dodamo v sadilno luknjo kompost. V zemljo tudi ne presajamo globlje, ker se lahko zemlja presuši in poškoduje steblo kumar. Sadilno jamo (lahko tudi celo gredo) dobro zalijemo in vanjo presadimo posamezno sadiko. Ker so v sredini maja tla že segreta, lahko ob presajanju sadik že razmišljamo o poletni zastirki. Najbolje se obnese svež travni odkos, listje ali slama. Oporo postavimo takoj ali pa kasneje, najkasneje v sredini junija.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Pred kumarami vzgajamo špinačo ali spomladansko solato. Sadike presajamo tudi še med rastočo špinačo ali solato. Kumara in koprc se dopolnjujeta na krožniku in zato ju skupaj sadimo tudi na vrtu. Na gredi raste samostojno, se plazi ali vzpenja in ustvarja gosto senco, zato je navadno z drugimi zelenjadnicami ne kombiniramo. Za kumarami avgusta in septembra presajamo jesensko solato, pozen radič, endivijo, kitajsko zelje ali sejemo špinačo, motovilec.

Nega

Zalivamo najmanj vsak drugi dan, dokler se dobro ne ukoreninijo in se začnejo plaziti oz. vzpenjati. Nato ohranjamo redno zalivanje, saj bomo s tem vplivali na okus plodov. Kadar kumare niso dovolj zalite, postanejo grenke. Enako se zgodi, če jih zalivamo preveč. Torej s pravo mero zalivanja zmanjšamo nihanja, ki jih ublažimo tudi z zastiranjem tal.

Opora je plastična mreža za kumare (ali grah), ki jo imajo na zalogi v kmetijskih trgovinah. Potrebuje še ogrodje, na katero jo montiramo. Priporočljivo je, da je visoko med 1,5 in 2 m. V rastlinjaku mrežo pritrdimo na obstoječe ogrodje rastlinjaka. Obstaja pa še ena možnost opore, in sicer ob vrvici (tako kot pri paradižniku in jajčevcu), ki je zelo povezana s posebno nego kumar.

Tako kot lahko paradižnikom odstranjujemo zalistnike, jih lahko tudi kumaram, ki ustvarjajo nove poganjke »za listi«. Zalistniki se namreč razvijejo v nova stebla, zato tako vzdržujemo en sam vrh. Pri odstranjevanju moramo biti 100-odstotno prepričani, da smo odščipnili zalistnik. Če nismo prepričani, raje počakamo nekaj dni, da zraste in ga bolje prepoznamo. Zalistnik prepoznamo, ko je dolg okoli 5 cm, nato ga odščipnemo. Odstranjujemo lahko tudi daljše zalistnike, če nam slučajno »pobegnejo«.

Kumare so znane po svoji bujni rasti v mesecu juniju in juliju, nakar sledi ogromno pridelka, ki ga sproti nikakor ne moremo porabiti. Zaradi bujne rasti se v tem času rastlina tudi izčrpa, zato se kmalu začnejo sušiti listi in rastlina propade. Z odstranjevanjem zalistnikov kumara ne doživi pretirane rasti, pridelek je enakomernejši ter na voljo dlje časa.

Na Vrtu Obilja od leta 2018 kumare redno vzgajava v eno steblo, kar pomeni, da vsakih 7 do 10 dni (enako kot pri paradižniku in jajčevcu) odstranimo vse zalistnike, ki se pojavijo. Velikokrat kakšen uide in potem kumara naredi več stebel. Ob vertikalni mreži pustimo največ 4 vrhove, ob vrvici pa moramo strogo vzdrževati en vrh. Kumare se ob mrežo oprimejo z viticami, okoli vrvice pa jih moramo sukati ročno.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Liste in stebla lahko napadejo uši, kar najbolje uravnavamo z enakomernim zalivanjem. Na neenakomerno zalivanje prav tako nakazujeta sušenje in neenakomerna velikost kumar.

S pravo mero zalivanja tudi ne bodo nikoli grenke, temveč sočne in osvežilnega okusa. V sezoni lahko liste napade pepelasta plesen, predvsem kadar je bolj vlažno obdobje poletnih padavin. Plesen pa za kumare ni uničujoča.

Pridelek

V začetku junija začnemo s pobiranjem kumar v rastlinjakih. Na prostem jih obiramo od konca junija in vse tja do oktobra. Solatne kumare pobiramo pri velikosti nad 20 cm. Za vlaganje v kis nabiramo male kumarice, velike 5 cm. Pri pobiranju si pomagamo z nožem, da lepo odrežemo in ne ranimo rastline s trganjem plodu na silo. Priporočljivo je obiranje na dan za plod ali pogojno za cvet, saj smo pri obiranju redno v stiku z rastlino, kar jo spodbuja k razvoju novih plodov in cvetov.

Delikatesne kumare nabiramo čim manjše, do velikosti največ 10 cm. Zaradi tega moramo biti v vrhuncu sezone vsak drug ali tretji dan na vrtu in jih sproti vlagati v kozarce. Tudi to je razlog, da posadimo več delikatesnih kumar, saj lahko za vsakim obiranjem shranjujemo pridelek.

Plodove poberemo (fiziološko) nezrele, ko semena še niso razvita. Če plod neha rasti, pomeni, da je dosegel svojo največjo velikost in začenja zoreti, kar prepoznamo po vedno bolj živo rumeni barvi. Takšne plodove čimprej odstranimo, saj zorimo plodove le z namenom shranjevanja semen. V septembru se hitrost rasti in nastajanja plodov upočasni.

Skladiščenje

Pristno svežino kumar okusimo le iz svežih plodov, zato jih navadno ne skladiščimo prav dolgo. Na hladnem (v kleti ali hladilniku) počakajo kakšen teden dni. Male delikatesne kumarice vlagamo v kis, shranimo za zimo in so pravi sinonim za zimsko delikateso. Prav tako lahko na isti način vlagamo večje solatne kumare.