Endivija

Cichorium endivia

Družina: Nebinovke, Skupina: Solatnice

”Solatnica za jesensko-zimske avanture, ki ljubi krajše dneve in nizke temperature.” – L. Rožman

Solatnica, ki je botanično najbližje radiču. Raste v obliki bolj ali manj kompaktne rozete. V jesenskem in zimskem času nadomesti mehke poletne solate. V rastlinjakih ter pod vrtnimi loki s kopreno ali folijo jo vzgajamo vso zimo, saj nekatere sorte prenesejo nizke temperature.

Poznamo dva tipa endivije, navadno endivijo (Cichorium endivia var. latifolia) in kodrolistno endivijo (Cichorium endivia var. crispa). Prvi tip je pri nas bolj razširjen in raste v skledasto rozeto z bledimi listi v sredini. V tujini je bolj razširjena kodrolistna.

Endivija je solatnica, ki ji ustrezajo krajši dnevi in hladnejše temperature. Sejana pred junijem poleti uide v cvet, zato jo vzgajamo ali zelo zgodaj pomladi ali pa (veliko pogosteje) poleti za jesenski pridelek. Glede na priljubljenost vzgoje mehkih zgodnjepomladanskih solat je razumljivo, da endivija precej pogosteje prostor na vrtu dobi od julija naprej.

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Endivija vzgoja - kdaj in kako sejati

Endivijo sejemo neposredno na gredo ali jo vzgojimo iz sadik. Ker imamo poleti grede precej bolj zasedene kot pomladi, je vzgoja sadik endivije še toliko bolj smiselna, da ne čakamo na kalitev semena na gredi v vrhuncu sezone. Tako sadike vzgajamo istočasno, ko nam gredo še zaseda druga zelenjava.

Vzgoja sadik endivije poteka po enakem postopku kot vzgoja sadik solate. Prvo setev endivije za vzgojo iz sadik opravimo v sredini junija, ko istočasno sejemo tudi radič in drugo zaporedno setev solat.

Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto.

Ko so lepo razviti klični listi (v roku od 5 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.

Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni fazi že užitna. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno.

Sadika endivije presajena v kompostno zastirko

Ker endivija dobro prenaša nizke temperature, je pred koncem poletja smiselna še druga setev, ki jo opravimo isti dan, ko v sredini julija prve sadike endivije presajamo na gredo. Na ta dan sejemo tudi radič in kitajsko zelje za vzgojo sadik. Če imamo rastlinjak, iste sadike vanj presadimo v avgustu ali opravimo še kasnejšo setev najkasneje konec septembra, da si v zimi zagotovimo nabiranje (tudi ko je zunaj sneg) vse do aprila. Na prostem jo lahko vzgajamo tudi pod s kopreno ali folijo pokritimi vrtnimi loki.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Presajanje sadik na prosto poteka v sredini julija, drugič pa v začetku avgusta. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, kar poleti traja med 25 in 30 dni, so dovolj velike, da jih presadimo na prosto. Sadike posadimo na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu. Pripravimo sadilne luknje, ki jih zalijemo, prav tako izdatno zalijemo celo površino grede.

Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjem ali takoj po njem. Uporabimo tudi tehniko, ki zmanjša šok presajanja v vročih dneh. Zunanje večje liste obtrgamo, pustimo zgolj dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rastla. Koreninski sistem bo lažje zagotovil vlago manjši količini listov, preden se sadika popolnoma ukorenini. Obtrgane liste uporabimo pri pripravi solate.

 

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Endivijo na vrtu najbolje kombiniramo, ko jo presadimo na grede, ki jih sredi poletja že spraznimo. Najbolje za čebuločesnomkrompirjemrdečo peso ali grahom. Male sadike presadimo na gredo še preden čisto do konca poberemo predhodno zelenjavo. Torej jih presadimo med še rastočo čebulo, ki jo bomo pobrali v tednu ali dveh. Na gredi si zaradi istočasnega presajanja in podobnega načina vzgoje pogosto deli prostor z radičem, s kitajskim zeljem in tudi solato.

Kodrolistna endivija

Nega

Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, s slamo, s travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo. Veliko bolje je, da presajamo sadike endivije v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla. Držimo se sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla. Tako se zmanjšuje potreba po zalivanju in pritisk plevela.

Presajene sadike prvi teden zalivamo vsakodnevno, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Kasneje je dovolj, da gredo izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja.

Med rastlinami odstranjujemo plevel z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Prednost vzgoje iz sadike je nedvomno, da (prazno) gredo pred presajanjem v celoti hitro oplevemo in kasneje pletja praktično ni več. Če sadike presadimo med še rastočo zelenjavo, gredo prej oplevemo.

V zimskem času jo na prostem zaščitimo z vrtno kopreno, ki jo napnemo preko lokov ali neposredno položimo na rastline. Vse sorte dobro zdržijo nekaj stopinj pod ničlo, nekatere sorte pa tudi mraz do –7 °C.

Če želimo endivijo z več svetlejšimi, krhkimi in manj grenkimi listi, jo približno 7 do 10 dni pred pobiranjem pokrijemo, da jo »belimo«. Na posamezne rastline povesimo kakšne manjše posodice, krožnike, krpe. Zaradi odsotnosti svetlobe endivija porumeni oziroma pobledi, kar se pozna tudi na nežnem okusu.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Ti so podobni kot pri solati. Sveže liste imajo zelo radi polži. Redno odstranjujemo odmrle starejše liste in pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih še dodatno privablja. Kakršna koli nepredelana zastirka okoli endivije privabi polže.

Predvsem v jesenskem času so pri zelo gosti zasaditvi ter pri vzgoji v rastlinjaku problematične glivične okužbe – siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate. Ker težko zagotovimo primerno zračenje v jesensko-zimskem času, je pomembno, da endivijo nabiramo redno po celi gredi in ves čas ustvarjamo dovolj prostora med še rastočimi rastlinami. Mraz na prostem poškoduje liste, ki začno hitreje propadati.

Pridelek

Čeprav ima endivija rozetasto rast, kot solate berivke in vezivke, je pri endiviji pridelek cela rastlina, ki jo naberemo naenkrat. Seveda lahko tudi predčasno naberemo nekaj posameznih zunanjih listov, vendar so ti trši in grenki. Prava poslastica endivije so njeni obeljeni listi, ki so bliže sredini. Endivijo pobiramo na prostem od septembra do decembra, v rastlinjakih oz. pod vrtnim tunelom do spomladi. Nabiramo jo postopoma za sprotno uporabo.

Skladiščenje

Endivije ne skladiščimo za daljše časovno obdobje. Nabrana in pripravljena počaka teden dni v hladilniku (dlje kot solata), da je v mrzlih dneh ne nabiramo vsakodnevno. Lahko pa si jo skupaj z radičem naberemo na zalogo in pripravimo jesensko solatno mešanico.