Šparglji

Asparagus officinalis

Družina: Beluševke Skupina: Trajnice

”Če vam smrdi urin, še ne pomeni, da ste hin. To so šparglji, ki vsebujejo asparigin.”– L. Rožman

Šparglji so poslastica zgodnje pomladi in ena prvih spomladanskih vrst zelenjave. Uživamo mlada stebla oziroma poganjke. Kot trajnica ne potrebuje veliko nege, le dobro jo moramo posaditi. Šparglje si vzgojimo iz sadik ali večletnih korenik. Vsaka korenina je svoja rastlina z več stebelnimi poganjki in se ne razmnožuje (vegetativno) kot na primer rabarbara in hren. Kadar poganjke zastiramo, vzgajamo (bele) beluše. Ko poganjki rastejo na svetlobi, vzgajamo (zelene) šparglje. Špargelj in beluš torej zrasteta na enaki rastlini, razlika je le v načinu vzgoje. Kot zanimivost pa obstaja tudi sorta vijoličnih špargljev, ki tudi raste na svetlobi.

Splošna navodila za vzgojo špargljev prihajajo iz velikih nasadov, kjer vzgoja poteka s pomočjo mehanizacije, zato so za vrtni način vzgoje v določenih točkah neprimerna. Predvsem s tem mislimo na globino sadilnih jarkov, vzgojo v grebenih in tudi sadilno razdaljo. Osredotočili se bomo na vzgojo na manjši vrtni površini, kjer imamo do največ 50 rastlin, ki zadostijo družinskim potrebam.

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Šparglji vzgoja

Kdaj in kako saditi ter sadilna razdalja

V zadnjih letih se najpogosteje vzgaja šparglje iz korenik, saj imamo tako najhitreje pridelek. Prav tako gre za najlažji in najhitrejši način vzgoje. Za ta namen kupimo korenike 2- do 3-letnih rastlin, ki jih na trajno mesto posadimo v marcu ali v začetku aprila. Pred tem dobro oplevemo celo gredo, saj je kasneje pletje z orodjem nemogoče, ker poškodujemo morebitne poganjke, z rokami pa porabimo precej več časa.

V čem je bistvo globoke saditve? Presajena korenika bo uspešno pognala v rast in prebila debelo plast zemlje debeline tudi do 50 cm nad njo. S tem pridobimo (po najinem mnenju) ključno funkcijo globokega sajenja. Globoko sajeni šparglji namreč ne potrebujejo opore! Dobršen del nadzemnega dela rastline raste v tleh in brez težav drži pokonci od 1,5 do 2 m visoke rastline.

Ko se (plitko ali globoko) presajena korenina začne razraščati, se močno razveje in seže več kot 2 metra v globino. Z našim delovanjem rastlinam ne pomagamo, da rastejo globlje. Tudi enoletne sadike špargljev, ki jih nikakor ne presajamo tako globoko, uspešno rastejo in jih ne uniči niti huda zima z globoko zmrzaljo.

Čeprav se (za profesionalno vzgojo) priporoča priprava globokih sadilnih jarkov in nato priprava grebenov, šparglji uspevajo tudi na ravnih, s kompostom zastrtih tleh. Dovolj je že plitek jarek 10 cm v zemljo. V vrsti si korenine sledijo na razdalji 30 cm. Če presajamo manj korenik, lahko pripravimo tudi vsako jamico posebej za posamezno koreniko. Jarek ali jamico izdatno zalijemo.

Pri presajanju smo pozorni, da usmerimo rastne brste oziroma koreninsko krono navzgor, saj iz njih izrašča naš (nadzemni) pridelek. Na koncu še zastremo s 5 cm debelo kompostno zastirko. Debelejša kot je kompostna zastirka, bolje bo za šparglje, saj obožujejo rahla in rodovitna tla, v katerih ne zastaja voda. Prve korenike špargljev na Vrtu Obilja sva zgolj položila na čista tla, jih zastrla s 15 cm komposta in še vedno uspešno rastejo. Res pa je, da pri močnejšem vetru potrebujejo oporo.

Zaradi visoke rasti v poletnih in jesenskih mesecih, jih zaradi senčenja na gredo sadimo v eno vrsto po sredini grede. Skupaj z vrtnimi potmi tako na 75 cm široki gredi pridobimo 120 cm medvrstne razdalje, na širši 100 cm široki gredi pa 150 cm. S takšno razdaljo poskrbimo, da ne senčijo drug drugega, kadar jih sadimo v več vrst, ali pa druge zelenjave na sosednji gredi.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Za njih izberemo na vrtu stalno mesto. Šparglji rastejo skupaj z ostalimi trajnicami, npr. jagodami. Pazimo na zadostno sadilno razdaljo zaradi senčenja. Spomladansko zelenjavo s krajšo rastno dobo – špinačo, solato, redkvico ali kolerabico lahko posadimo ob rob špargljeve grede, da izkoristimo gredo, preden se šparglji razvejajo.

Nega

Po saditvi redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Prvo leto špargljev ne nabiramo, temveč jih pustimo, da vsi poganjki zrastejo v visoko zeleno perje. Drugo leto odtrgamo dva ali tri. Od tretjega leta naprej začnemo z rednim nabiranjem. S pobiranjem zaključimo najkasneje v začetku junija. Več kot je zelenih rastlin, več hranil je za rast korenin, kjer se skladišči »energija« za vsakoletne (debele) poganjke. Zato je zelo pomembno, da zelena rastlina na gredi raste čim dlje. V mesecu oktobru nadzemni deli rumenijo in se začnejo sušiti. Takrat je čas, da nadzemni del v celoti odstranimo in gredo pripravimo na zimo.

Špargljem jeseni namenimo 3 do 5 cm debelo kompostno zastirko, s čimer dodamo hranila in mikrobiološko oživimo tla za novo sezono. Na pomlad bodo takšno zastirko brez težav prerastli. Jeseni za zastiranje uporabimo tudi slamo, ki jo zastremo debelejše, vsaj 10 cm na debelo, saj se bo tekom zime posedla. V marcu moramo (izolativno) slamo odstraniti, da se bodo tla v sončnih dneh lažje segrela.

Nega poteka vsako leto enako – skrbimo za odstranjevanje plevela, morebitno privezovanje nadzemnih delov in jesensko čiščenje z zastiranjem grede s kompostom. Zalivanje ni potrebno.

Med letom dodajamo kompostno zastirko, predvsem takrat, ko želimo vzgojiti beluše. Beluši so mladi poganjki špargljev, ki rastejo pokriti, zato ostanejo bele barve. Beluše je lažje vzgajati s kompostom kot z zemljo, saj z njim lažje manevriramo.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Največ škode naredita špargljeva muha in dve vrsti špargljevega hrošča, ki napadejo mlade poganjke in jih popolnoma uničijo. Ličinke špargljeve muhe (Platyparea poeciloptera) v poganjkih delajo rove, ki lahko segajo vse do korenih. Njihovo prisotnost prepoznamo po rumenjenju in deformiranih oblikah mladih špargljev. Kot buba prezimi v tleh.


Lisasta (Crioceris asparagi) in pikčasta beluševka (Crioceris duodecimpunctata) sta drobna hroščka, ki v tleh prezimita kot odrasla osebka, na pomlad pa se prehranjujeta z mladimi poganjki. Samice na šparglje odlagajo drobna siva jajčeca, ki jih hitro opazimo in ročno odstranimo. Poškodbe na špargljih so deformirani poganjki in značilno ukrivljeni vrhovi. Kasneje ličinke in odrasli hrošči objedajo ves nadzemni del rastline. Hrošče in jajčeca odstranjujemo ročno. Pokrivanje z insektno mrežo žal ne pomaga, ker prezimijo v tleh na isti gredi. Ličinke pikčaste beluševke povzročajo tudi poškodbe na kasnejših plodovih, v katerih vrtajo rove in iščejo seme. Večjo škodo povzroča lisasta beluševka, ki se pojavlja bolj zgodaj in ima več časa za objedanje poganjkov, preden rastlina hitreje požene v rast.

Pridelek

Tretje leto začnemo z rednim pobiranjem mladih stebel. Če je marec topel, prve poganjke naberemo že konec marca, sicer pa se pridelek poveča v sredini aprila. Pobiramo 20 do 30 cm velike poganjke. Pobiramo jih redno do sredine maja ali najkasneje začetka junija, ko rastline pustimo, da se razvejajo.

Šparglje lahko nabiramo s puljenjem, da se odlomi od koreninske krone, ki je ne poškoduje. S tem dobimo dobršen del (neuporabnega) olesenelega dela rastline. Zato je pogosteje, da ga tik nad tlemi odrežemo z nožem. Uživamo neoleseneli del. Odrezano steblo v  obeh rokah narahlo upognemo. Kjer špargelj poči, je meja med neolesenelim in olesenelim delom, ki ga pri kuhanju ne uporabljamo.

Kadar gojimo beluše in so ti ves čas rasti zastrti, za nabiranje potrebujemo poseben (daljši) nož, s katerim sežemo v tla in prerežemo posamezen beluš.

 

Skladiščenje

Šparglje je najbolje porabiti čim bolj sveže, shranjeni na hladnem počakajo nekaj dni. Takrat je najbolje, da jih s spodnje strani ovijemo v mokro krpo, da ostanejo sočni. Lahko jih tudi zmrznemo ali vložimo v kis. A glede na to, da gre za eno prvih vrst zelenjave, je škoda, da jih ne bi porabili neposredno z vrta.