Fižol – nizek

Phaseolus vulgaris
Nizek fižol v splošnem uvrščamo med zelo nezahtevne zelenjadnice, saj ne potrebuje kakšne prav posebne nege. Medtem, ko je visoki fižol na slovenskih vrtovih prava klasika, je nizek fižol enostavnješa alternativa, saj ne potrebuje opore. Zraste nekje 45 cm visoko. Na voljo je veliko sort, pestrih oblik, barv in okusov tako strokov kakor tudi zrn.

Fižol nizek vzgoja - kdaj in kako sejati

Nizek fižol vzgajamo za stročje ali za zrnje in ga sejemo direktno na gredo. Vzgoja nizkega fižola je možna tudi iz sadik, kar pa počnemo zelo redko. Direktno na grede ga sejemo že konec aprila ali v prvi polovici maja. Za boljše in hitrejše klitje, dan pred setvijo, semena fižola namočimo (ne dlje kot 12 ur). Zgodnje setve pokrijemo z vrtno kopreno, saj so mlade vzklite rastline občutljive na temperature nižje od 4°C, prav tako propadejo, če jih dobi slana.

Nizek fižol sejemo tudi kasneje v sezoni, da imamo pridelek še v jesenskem času. Tako ga drugič direktno na grede sejemo konec junija, ali najkasneje v začetku julija.

Kdaj presaditi in sadilna razdalja

Sejemo v vrste, ki so med sabo oddaljene 30 do 40 cm. Posamezni fižolčki naj bodo med seboj oddaljeni 10 do 15 cm.

Če smo vzgojili sadike fižola, jih presajamo 2 do 3 tedne po sejanju in sicer v mesecu maju. Sadimo 30 do 40 cm med vrstami in 10 do 15 cm v vrstah.

Mešani posevki

Nizek fižol na gredah bogati zemljo z dušikom. Tako se na vrtu ujame kar z večino zelenjadnic. Posebej dobro dopolnjuje grede s kapusnicami (zelje, ohrovt, brokoli, cvetača).

Bolezni in škodljivci

Semena fižola posajena direktno na vrt teknejo bramorju. Polži lahko napadejo mlade rastline. Na listih se lahko pojavijo črne uši. V času vročega poletja in sušnih dni, lahko fižolu odpadajo cvetovi. S kompostno in poletno zastirko se temu izognemo, saj bomo zdržali vlago v tleh in preprečili izsuševanje tal tudi poleti.

Nega

Setve (in tudi sadike) vedno dobro zalijemo, nato postopoma zalivamo čim manj, da se globoko ukoreninijo. Na prosto presajen nizek fižol prekrijemo z vrtno kopreno, ki je lahko napet tudi preko vrtnih lokov. S tem jih zaščitimo pred spremembo temperature in prej pobiramo pridelke. Redno okopavamo in odstranjujemo plevel. V zastirki se počuti dobro, saj potrebuje vlažna tla. Nizek fižol navadno res ne potrebuje opore, vendar kadar bujno rodi, ga lahko podpremo z napetimi vrvicami, da se stroki ne dotikajo tal, kjer bi začeli gniti. Ko poberemo zadnji pridelek, rastline porežemo in ne pulimo iz gredic, da korenine ostanejo v tleh.

Pridelek

Stroke nizkega fižola pobiramo od konca junija do oktobra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Fižol vedno obiramo na dan za cvet (ali za plod), saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo konstantno do 2 mesecev. Pozne sorte nizkega fižola pogosto vzgajamo za pridelavo zrna in ne strokov. V tem primeru na rastlini pustimo stroke dokler se ne posušijo. Nato jih oberemo in dodatno osušimo v večjih posodah. Ko se začenjajo stroki odpirati, ''zružimo'' zrna.

Skladiščenje

Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave. Nabrani na dan za cvet na hladnem počakajo teden dni. Za daljše shranjevanje čez zimo, se najbolje obnesejo, da jih blanširamo ter vložimo v kis. Fižolova zrna pa se odlično shranijo, če jih zamrznemo.

Pridelek stročjega fižola.
Pridelek stročjega fižola.

Vzgoja Poletni Jesenski
Januar
Februar
Marec
April SETEV
Maj RAST
Junij PRIDELEK SETEV
Julij PRIDELEK SETEV/RAST
Avgust PRIDELEK PRIDELEK
September PRIDELEK
Oktober PRIDELEK
November
December
Te zanimajo točni datumi za setev v letošnji sezoni?
Tjaša Štruc

O nizkem fižolu

Vzgajava stročji nizek fižol, ki ga strogo obirava na dan za cvet. Rezultati so vsako leto neverjetni, saj nama cveti in prinaša pridelek več kot dva meseca. Zame je ena najljubših vrtnin, saj je pestro uporabna tudi v kulinariki. Uporabljava izključno v sezoni, saj mi zamrznjen ali vložen stročji fižol ne odgovarja.

Vzgoja
Skladiščenje
Okus