Korenček

Daucus carota ssp. sativus

Družina: Kobulnice, Skupina: Korenovke

”Kadar ga vlažna senca dovolj pokrije, korenje čudovito vzklije.” – L. Rožman

Korenje naj bi izhajalo iz današnjega področja Irana in Afganistana, kjer v osnovi prevladuje divji koren (Daucus carota). Šele v 17. stoletju se je na Nizozemskem pojavil prvi moderni korenček – rumenih in oranžnih barv, ki je bil sladek in neolesenel. Danes obstajajo sorte različnih barv in odtenkov. Z zgolj dvema setvama imamo korenje na razpolago celo leto, zaradi tega je na vrtovih izjemno priljubljen.

Korenje vedno sejemo neposredno na gredo. Čeprav se v kmetijskih trgovinah pojavlja kot sadika, vzgoja iz sadik ni priporočljiva, saj mu ob presajanju uničimo glavno korenino (pridelek). Prav tako starejše sadike sukajo glavno korenino v sadilni celici, kar vsekakor pri korenju ni priporočljivo.

Se želiš podati v svet lastne samooskrbe z zelenjavo?

Korenček vzgoja - kdaj in kako sejati

Sejemo kadar koli od sredine februarja do konca junija. V praksi je najbolje, da ga posejemo dvakrat. Zelo zgodaj za zgodnji pridelek ter pozno v začetku junija za jesenski pridelek in spravilo. Na vrtni površini sta ti dve setvi tudi najbolj smiselni zaradi sadilnega sosledja, saj za zgodnjim korenjem na isti gredi še vedno vzgojimo eno rastlino. Prav tako smo pred junijsko setvijo že pobrali zgodnji spomladanski pridelek kolerabice, zelja ali katere koli druge vrste zelenjave. V primerjavi z (klasično zaorano) njivo, na kateri sejemo korenje zgolj enkrat v aprilu ali maju, imamo na vrtu več kreativnega prostora za razporejanje setev.

Še ena možnost, ki ni tako pogosta, pa je setev v začetku septembra. Korenje je namreč izrazito zimska rastlina, saj prezimi kot mlada in odrasla rastlina. Mlade rastline prezimijo in naslednje leto zgodaj spomladi poženejo v rast za pridelek že konec aprila in traja do poletja. Če korenje septembra sejemo v rastlinjak, imamo (manjše) sveže korenje na voljo celo zimo, zgodaj spomladi pa se hitreje odebeli. Ta prezimni način setve velja za vse sorte korenja, ki pa pozimi postanejo še za odtenek bolj sladke. Prezimnega korenja na njivo ne sejemo zaradi priprave tal z oranjem, kar pa brez težav počnemo na vrtu brez prekopavanja.

Korenje (zgodnje, pozno in prezimno) sejemo zelo na gosto, najbolj izmed vseh vrtnih rastlin. Tu opazimo še eno razliko v primerjavi s korenjem, ki raste na njivi. Tam je med vsako vrsto od 25 do 30 cm prostora, mi pa mu na vrtu privoščimo zgolj 10 cm. Tako ga na gredo širine 75 cm sejemo v 6 vrst, na gredo širine 100 cm pa v 8 vrst. Korenje res ne potrebuje veliko prostora (izvorni divji koren raste med gosto travo). Na vrtu ga nabiramo tudi za sprotno rabo in ga s tem vseskozi redčimo.

Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Jarke izdatno zalijemo (tudi februarja) z vrtno zalivalko brez razpršilca. V roko si natresemo večjo količino semena, ga s prsti druge roke zajamemo ter sejemo tako, da ga rahlo spuščamo med prsti. Idealno je, da seme pade na približno vsakih 2 do 5 cm, a pri ročni setvi vedno sejemo bolj na gosto. Gosto setev lahko redčimo kasneje, le porabili smo (pre)več semen. Jarke zagrnemo in povrhu nič ne zalivamo. Vse vrste ali celo površino pohodimo, da semena dobijo stik z zemljo oz. s kompostom. Brez skrbi, semen ne bomo poškodovali.

Pokrivanje grede takoj po setvi.

Korenje veliko bolje kali, ko je vlažnost enakomerna, zato celo setev pokrijemo s kartonom, papirjem, z juto lahko tudi z lesenimi deskami – torej s ploskovno zastirko, ki ne prepušča svetlobe. Vrtna koprena prepušča svetlobo, ki tla hitreje izsuši. Najbolje se obnese karton, ki ga obtežimo s kamni ali z opeko.

Februarja pustimo gredo brez skrbi pokrito 14 dni, nato začnemo preverjati, če so spodaj že vzklile rastline. Če nimamo namena preverjati vsaka dva dni, je najbolje, da po 14 dneh karton odstranimo in gredo neposredno pokrijemo z vrtno kopreno, ki ščiti rastline pred vetrom ter dvigne temperaturo tal. Pozeba rastlin ne uniči. Koprena je neposredno preko rastlin vse do sredine aprila, v vmesnem času pa jo rahljamo. Dvignemo opeke oz. kamne, prevzdignemo, da koprena ni več napeta, ter zopet obtežimo. Zalivanje zgodnjega korenja ni potrebno.

Tudi setve v juniju pokrijemo s kartonom, ki ga odstranimo veliko hitreje, in sicer že po 4 dneh, saj pri enakomerni vlažnosti hitreje vzklije. Gredo zgolj dobro zalijemo in jo naslednjih 10 dni vsakodnevno zalivamo, da se korenje dobro ukorenini. Vlažna tla so ključna pri poznih setvah, saj jih sonce presuši in pregreje.

Ti je napisan postopek vzgoje všeč?

Zate imamo slikovit in tehnično dodelan spletni tečaj za popolno samooskrbo z zelenjavo 365 dni v letu.

Sadilno sosledje

Za spomladanskim korenjem (ali še med posamezno korenje) presajamo radiče, poletne solate, endivijo. Spomladansko korenje lahko na isti gredi raste skupaj s čebulo, česnom ali solato. Pred poznim korenjem na gredi vzgojimo spomladanski brokoli, cvetačo, zelje, glavnati ohrovt, kolerabice. Pozno korenje dobro uspeva s solato, radičem ter porom, ki jih v istem obdobju tudi presajamo na vrt.

Odlično raste skupaj z rdečo redkvico. Semena zmešamo v razmerju 1 : 10 (redkvica : korenje) ali pa v pripravljene jarke dodatno posejemo redkvico. Ta kombinacija je najboljša zgodaj spomladi (februarska setev), saj redkvica vzklije teden ali dva prej ter narekuje vrsto, kjer bo korenje vzklilo. Redkvico tudi pobiramo pred korenjem in s tem rahljamo tla okoli mladih korenčkov, kar ugodno vpliva na njihovo nadaljnjo rast ter debeljenje.

Nega

Ker s pokrivanjem dosežemo hitrejšo kalitev, korenje prehiti morebiten plevel. Prav tako gosta zasaditev senči tla in onemogoča, da bi plevel prevladal. V začetku rasti, ko imajo rastline vsaj dve stebli, gredo ročno oplevemo in odstranimo čim več plevela. Istočasno ga tudi redčimo, če smo sejali pregosto. To je ena in edina pletev korenja v njegovi rastni sezoni. Pri zgodnjih setvah po pletju tudi v celoti odstranimo vrtno kopreno. Morebiten posamezen plevel odstranimo takoj, ko ga opazimo.

Gosta setev korenja se na vrtu odlično obnese.

Goste setve korenja redčimo še enkrat, ko je njegovo listje visoko med 10 in 15 cm. Pri zgodnji setvi je to v začetku maja, ko imamo že lahko manjši pridelek. Razredčimo tako, da ostane v vrsti ena rastlina na (približno) vsaka 2 cm.

Korenja ne zastiramo s poletnimi zastirkami, saj s svojo gosto rastjo sam senči tla pred pregrevanjem. Glavna (tanka) korenina prodre tudi več kot meter globoko. Ker nima plitkih korenin, zalivanje spomladanskih setev sploh ni potrebno. Poznejše setve obvezno zalivamo, še posebej, ko so rastline manjše.

Se želiš izmojstriti pri vzgoji zelenjave?

Izzivi in nevšečnosti

Korenjeva muha v maju povzroča največ težav, saj njena ličinka prevrta koren. Ob manjšem napadu je koren še vedno užiten, saj ga lahko obrežemo. Ob močnih poškodbah je v celoti neuporaben in tudi zgnije.

Ena rešitev je mešana zasaditev s čebulo, ki (najverjetneje zaradi vonjav) korenje ščiti pred korenjevo muho. Obratno korenjevo listje ščiti čebulo pred čebulno muho. Imejmo v mislih, da moramo ob korenju prej ali najmanj istočasno posaditi čebulo, ki jo porabimo predvsem kot mlado. Druga rešitev pa je, da korenju postavimo loke in ga prekrijemo z insektno mrežo, ki muhi onemogoči dostop.

Ključna pri korenju je uspešna kalitev. Ker začne kaljivost upadati že dve leti staremu semenu, sejemo vedno čim bolj sveže seme. Če nismo prepričani o njegovi kaljivosti, preverimo kaljivost po postopku, opisanem tukaj.

Pridelek korenja sorte Oxhella.

Pridelek

Prvi pridelek imamo v začetku maja, ko so mladi korenčki debeli. Takoj, ko se koren začne debeliti, je že užiten. S pobiranjem tudi redčimo zasaditev, zato ga pobiramo po celotni gredi, da ostale rastline dobivajo več prostora za rast. Z dvema setvama imamo tako svež pridelek od maja do novembra. S prezimno setvijo na prostem pridobimo pridelek v marcu, če pa ga jeseni sejemo v rastlinjak, pa ga (še rastočega) pobiramo celo zimo.

Skladiščenje

Za sprotno porabo počaka v hladilniku več tednov. Pravilno skladiščeno korenje čez zimo počaka do maja naslednje leto. Najbolje se skladišči v vlažnih kleteh v 20 l vedrih, kamor korenje zložimo po plasteh in vmes nasujemo mivko, ki naj bo rahlo vlažna (več o tem načinu shranjevanja, si preberi tukaj).

Korenje je prilagojeno za prezimovanje na prostem. Zato na vrtu tudi brez težav prezimi. Največja težava pozimi je voluhar, ki ga z veseljem snede, pa tudi težko nabiranje v zamrznjenih tleh, zato ga raje shranimo v klet. Tudi osnovni namen debeljenja korena je shranjevanje hranil/energije čez zimo za naslednje leto, saj je dvoletna rastlina, ki naslednje leto požene v cvet.